SENZORIUM

Predstava v okviru festivala EX PONTO. Čutno gledališče na Ljubljanskem gradu me je čisto preprosto popolnoma prevzelo. Pričakoval nisem nič, dobil vse. Užival sem v raziskovanjih prostora in hkrati samega sebe. ČUTITI, TIPATI; VONJATI; SE PREMIKATI; SLIŠATI; DOTIKATI SE IN BITI DOTAKNJEN, VODEN, PREPUSTITI SE, ZAUPATI, RAZISKOVATI, SE IGRATI. Tako preprosto in tako bogato. SEKSI.

Tole sem zapisal na koncu doživetja:

Pišem pismo o sebi
medtem ko jem.

Kdo sem kaj sem in
zakaj. Ne vem. In
tega mi tudi ni treba
vedeti.

Kruh je dober
vino tudi.

Je bilo to potovanje vase?
Vsekakor je bilo SEKSI
Moje vprašanje je:

--
--
--

Se moraš najprej zgubiti
da se lahko najdeš?

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako dobro porabil pet čukov. Aja pa naročit se moraš tko kot pri zdravniku.

diplomiran kreten

evo, še zadnja diplomska ne-zgodba:

Včeraj sem imel "slavnostno podelitev diplom" ob enih. Big dil. Grem od doma na bus pravočasno, da ne bom pozen. Ker nisem točno vedel, kje je podelitev (zakaj ne, je druga zgodba), sem bil že pet minut prej na faksu. In grem v tajništvo oddelka, da vprašam, kam, pa je tajnik na "odmoru". In grem v glavno tajništvo in trkam po vratih, vse zaklenjeno, nikogar tam. In potem mi kapne, da se je slavnostna podelitev že začela, seveda, NA SEDEŽU UNIVERZE V LJUBLJANI.

Pa to lahko samo meni rata. No ja, tisto rdečo mapco sem na koncu le dobil, čisto prešvican, s polurno zamudo. Dekan se mi je pa režal, saj jaz bi se mi tudi, če se ne bi počutil kot čeh. Čisto meni podobno. Stanovski kolega mi je enkrat rekel, da bom zamudil lasten pogreb. Eh, bo že počakal.

Aja, poleti sem bil v podiplomski krizi. Zdaj sem v krizi s časom.

Bolivija

Modri morfid razpira svoja osupljivo lepa krila, spreminjajočih se barv, v bolivijskem tropskem gozdu. Metulj te vrste je cenjen med zbiralci, razpon njegovih kril pa dosega 20 centimetrov. Modri morfid se prehranjuje z gnijočim sadjem in gobami, njegov življenjski krog pa se sklene v 115 dneh.
(13. avgust, koledar fotografij National geographic)

Petindvajseto je mimo. Danes grem na morje. Za rojstni dan si želim s o n c e.

O ODREZKIH

Ko delam maketo, me vedno fascinirajo ostanki, odrezki in sledi olfa noža na podlagi.

Zakaj?

So NEGATIVI neke željene forme, obenem so forme, ki so nastale na nek način slučajno. So sicer produkt neke zavestne poteze, vendar ta zavest ali namen, ni bil namenjen njim. So na nek način »podzavestne«, s tem pa prvinske, čiste, brez prtljage vsebine in pomena? ČISTA OBLIKA. Meni kot oblikovalcu so predmet analize. Vprašam se, kaj lahko iz tega naredim, uporabim jih lahko kot sredstvo za ustvarjanje nove kompozicije. Kar naenkrat imam pred sabo neko neorganizirano BREZPOMENSKO gradivo, ki je že obsoječa ali potencialna kompozicija. IGRAM se lahko z njimi in to brez misli na projekt, realen prostor in realne probleme. V abstraktnem prostoru je vse pravilno in vse narobe. Če je zelo narobe, je mogoče ŠE BOLJE.

Pa vseeno, kljub njihovi navidezni iracionalnosti so odrezki izrazito RACIONALNE FORME, čeprav niso produkt zavestnega oblikovanja. Bolj ko ti zmankuje papirja/kartona/materiala, bolj racionalne so. So produkt organizacije prostora. In po Loosu so takšni odrezki -funkcionalni- tudi lepi.

Seveda mi je jasno, da vključevanje slučaja v umetniško izražanje ni nova pogruntavščina. Sam se tudi nimam za umetnika. Še zdaleč ne. Sem bolj na »racionalni strani«, četudi včasih sanjač. Slučaj vidim kot metodološki prijem urjenja v kompoziciji. Tako kot ga je utemeljila Bauhausova šola in kot ga uporablja in ga je premalo jasno razložil Drašler na faksu.

Ampak vse našteto še ne razloži popolnoma moje osebne fascinacije nad jebenimi odrezki.

Poleg tega, da lahko dobro zgledajo, so DOBESEDNO odraz, sled moje zavesti na nezavedni ravnini v prostoru / likovnem polju ("nezavedna" mi je bila med delom, saj sem bil osredotočen na natančno izrezane sestavne dele makete). Morda jih lahko gledam kot SLIKO moje podzavesti?

danes se počutim...

spontanost

S kolegom nama je od mojega diplomskega/njegovega rojstnodnevnega pitnika ostalo 10 litrov belega vina z goriških brd, 3 litre radenske, kila čevapcev, pol kile perutničk, dve poli salami, kila sira in še ena suha mesnina. Pa sva se zmenila, da bomo to enkrat skupaj zaužili na enem mini pitniku. Danes se čez dan odločiva, da bo to danes popoldne/zvečer. Dam čevapce iz skrinje. Kličeva vsak svoje sodelavce za projekt, ki naj bi se začel ob šestih. Nobeden nima časa oz. "še ne ve". Pa bova imela romantični večer v dvoje. Lejm. hahaha

Vino bomo spet prenesli v naslednji krog. Meso pa morda ne bo izpolnilo svojega poslanstva, zna bit, da ga bom vrgel stran. smrk.

jebemu taljani

Hočem gledat film na divx Antonioni - Zabriskie point. In vidim, da je film sinhroniziran v italijanščino. Bo pa še malo komedije. Režiser italijan, film v angleščini, sinhroniziran v italijanščino.