danes že od včeraj printam

kako grejo fakin počasi tele listi ven iz printerja. Pa skos se nekaj zatika in mečka in je postrani in sploh brezveze. jebemti hp in kartuše in vseskup, tole sprintam, pa zvežem, pa oddam, pa če potem takoj umrem.. Opozarjam: tega ne počnite doma! Se NE splača.

Plan: danes dati v vezavo (do 20h), jutri zarana pobrati in na faxu oddati.

glede na to, da na blogerski sceni (vsaj tisti, katere voajerski bralec sem )opazen trend polaganja rim, še moj skromen skromen prispevek. Sicer sem bolj domač v mazopoetiki svetobolja v svobodnejši obliki, ki gradi predvsem na kontrastu in občutjih. Moja najljubša pesniška figura je soobčutje ali sinestezija po kunštno. Kot riba v vodi pa se počutim v prozni zvrsti "počasnega trpljenja v groznih mukah, ko se zdi smrt odrešilna" ali po domače, diplomska naloga. (dokaz: še enkrat pozorno preberi zgornji odstavek!)

V petek grem na rojstni dan v park Tivoli,
kjer se bo tudi festival pomladi
odvijal čisto blizu, na Plečnikovi promenadi.

Ko smo že pri poeziji, eden izmed mojih življenjskih projektov je tudi prebirati (in razumeti) Lorco v španščini. No, najprej se bom moral spet vpisati v tečaj.