Dane Zajc: VELIKI ČRNI BIK
Veliki črni bik rjove v jutro.
Veliki črni bik, koga kličeš?
Prazni so pašniki.
Prazne so gore.
Prazne so grape.
Prazne kot odmev tvojega klica.
Veliki črni bik rjove v jutro.
Kot da bi brizgala težka črna kri
pod vršičke temnih smrek.
Kot da bi se nad gozdom na vzhodu
odpiralo v jutro
krvavo bikovo oko.
Veliki črni bik, koga kličeš?
Je slast poslušati,
kako ti vrača odmev
tvoj zamolkli klic?
Veliki črni bik, brezkrvno je jutro.
Tvoj glas pada v grape
kot razcefrana jata
črnih vran.
Nobeden ne sliši tvoje samote.
Nikogar ne napojiš
s črno krvjo svojega glasu.
Umolkni, veliki črni bik.
Veliki črni bik rjove v jutro.
Sonce na vzhodu brusi
bleščečo mesarsko sekiro.
danes sem videl posnetek na tvju skupaj z Janezom Škofom. Počasi in jasno je nizal besede v izbrušene misli. Tale komad sem pa našel.si.
Veliki črni bik, koga kličeš?
Prazni so pašniki.
Prazne so gore.
Prazne so grape.
Prazne kot odmev tvojega klica.
Veliki črni bik rjove v jutro.
Kot da bi brizgala težka črna kri
pod vršičke temnih smrek.
Kot da bi se nad gozdom na vzhodu
odpiralo v jutro
krvavo bikovo oko.
Veliki črni bik, koga kličeš?
Je slast poslušati,
kako ti vrača odmev
tvoj zamolkli klic?
Veliki črni bik, brezkrvno je jutro.
Tvoj glas pada v grape
kot razcefrana jata
črnih vran.
Nobeden ne sliši tvoje samote.
Nikogar ne napojiš
s črno krvjo svojega glasu.
Umolkni, veliki črni bik.
Veliki črni bik rjove v jutro.
Sonce na vzhodu brusi
bleščečo mesarsko sekiro.
danes sem videl posnetek na tvju skupaj z Janezom Škofom. Počasi in jasno je nizal besede v izbrušene misli. Tale komad sem pa našel.si.
posted by pašaluk at 8:24 PM
6 Comments:
»Pride čas, ko ni več časa«, D. Zajc
D. Zajc me prislil, da pomislim na srednješolske klopi. Absurd - tako kot je z njim zaznamovan on, se je zaznamoval tudi meni (verjetno kar se tiče takratnega razumevanja in dojemanja sveta).
Jaz sem ga spoznal včeraj. Meni se zdi kot močan domač šnopc (mogoče iz "smrekovih vršičkov"). Zažge in spuca. Njegova življenjska zgodba...fak.
V SŠ sem imela občutek, da nas forsiraje z poezijo in je nisem pretirano marala, vse dokler nisem spoznala čudodelstva Shakespearja. In zahvala gre njemu, da ... poezijo dandanes obožujem. Čeprav si redko vzamem čas zanjo.
Ja poezija je taka mala katarza. Že parkrat sem si rekel, da bi moral vsak dan prebrati eno pesem. Pa nič od tega. Včasih napišem kakšno pesmico, tako zase. Ampak nimam potrpljenja, da bi jih zbrusil, point je samo v tem, da si skušam pojasnit, kako se počutim. Osebna psihoterapija.
Pa boljše kombinacije niti ni - blog & pisanje lastne poezije. Veš koliko denarja prišparaš? Mislim predvsem na obiske psihiatra, ki bi ga po javnomnenjskih raziskavah potreboval vsak drugi državljan RS :))))
hvala dr. blog in dr. ruth*.
Sicer pa, z zanikanjem se da vse rešit :)
Objavite komentar
<< Home