moja dipblogma

SENZORIUM

2006-09-19T00:44:00.000+02:00

Predstava v okviru festivala EX PONTO. Čutno gledališče na Ljubljanskem gradu me je čisto preprosto popolnoma prevzelo. Pričakoval nisem nič, dobil vse. Užival sem v raziskovanjih prostora in hkrati samega sebe. ČUTITI, TIPATI; VONJATI; SE PREMIKATI; SLIŠATI; DOTIKATI SE IN BITI DOTAKNJEN, VODEN, PREPUSTITI SE, ZAUPATI, RAZISKOVATI, SE IGRATI. Tako preprosto in tako bogato. SEKSI.

Tole sem zapisal na koncu doživetja:

Pišem pismo o sebi
medtem ko jem.

Kdo sem kaj sem in
zakaj. Ne vem. In
tega mi tudi ni treba
vedeti.

Kruh je dober
vino tudi.

Je bilo to potovanje vase?
Vsekakor je bilo SEKSI
Moje vprašanje je:

--
--
--

Se moraš najprej zgubiti
da se lahko najdeš?

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako dobro porabil pet čukov. Aja pa naročit se moraš tko kot pri zdravniku.

diplomiran kreten

2006-09-07T20:42:00.000+02:00

evo, še zadnja diplomska ne-zgodba:

Včeraj sem imel "slavnostno podelitev diplom" ob enih. Big dil. Grem od doma na bus pravočasno, da ne bom pozen. Ker nisem točno vedel, kje je podelitev (zakaj ne, je druga zgodba), sem bil že pet minut prej na faksu. In grem v tajništvo oddelka, da vprašam, kam, pa je tajnik na "odmoru". In grem v glavno tajništvo in trkam po vratih, vse zaklenjeno, nikogar tam. In potem mi kapne, da se je slavnostna podelitev že začela, seveda, NA SEDEŽU UNIVERZE V LJUBLJANI.

Pa to lahko samo meni rata. No ja, tisto rdečo mapco sem na koncu le dobil, čisto prešvican, s polurno zamudo. Dekan se mi je pa režal, saj jaz bi se mi tudi, če se ne bi počutil kot čeh. Čisto meni podobno. Stanovski kolega mi je enkrat rekel, da bom zamudil lasten pogreb. Eh, bo že počakal.

Aja, poleti sem bil v podiplomski krizi. Zdaj sem v krizi s časom.

Bolivija

2006-08-13T00:57:00.000+02:00

Modri morfid razpira svoja osupljivo lepa krila, spreminjajočih se barv, v bolivijskem tropskem gozdu. Metulj te vrste je cenjen med zbiralci, razpon njegovih kril pa dosega 20 centimetrov. Modri morfid se prehranjuje z gnijočim sadjem in gobami, njegov življenjski krog pa se sklene v 115 dneh.
(13. avgust, koledar fotografij National geographic)

Petindvajseto je mimo. Danes grem na morje. Za rojstni dan si želim s o n c e.

O ODREZKIH

2006-08-03T21:45:00.000+02:00

Ko delam maketo, me vedno fascinirajo ostanki, odrezki in sledi olfa noža na podlagi.

Zakaj?

So NEGATIVI neke željene forme, obenem so forme, ki so nastale na nek način slučajno. So sicer produkt neke zavestne poteze, vendar ta zavest ali namen, ni bil namenjen njim. So na nek način »podzavestne«, s tem pa prvinske, čiste, brez prtljage vsebine in pomena? ČISTA OBLIKA. Meni kot oblikovalcu so predmet analize. Vprašam se, kaj lahko iz tega naredim, uporabim jih lahko kot sredstvo za ustvarjanje nove kompozicije. Kar naenkrat imam pred sabo neko neorganizirano BREZPOMENSKO gradivo, ki je že obsoječa ali potencialna kompozicija. IGRAM se lahko z njimi in to brez misli na projekt, realen prostor in realne probleme. V abstraktnem prostoru je vse pravilno in vse narobe. Če je zelo narobe, je mogoče ŠE BOLJE.

Pa vseeno, kljub njihovi navidezni iracionalnosti so odrezki izrazito RACIONALNE FORME, čeprav niso produkt zavestnega oblikovanja. Bolj ko ti zmankuje papirja/kartona/materiala, bolj racionalne so. So produkt organizacije prostora. In po Loosu so takšni odrezki -funkcionalni- tudi lepi.

Seveda mi je jasno, da vključevanje slučaja v umetniško izražanje ni nova pogruntavščina. Sam se tudi nimam za umetnika. Še zdaleč ne. Sem bolj na »racionalni strani«, četudi včasih sanjač. Slučaj vidim kot metodološki prijem urjenja v kompoziciji. Tako kot ga je utemeljila Bauhausova šola in kot ga uporablja in ga je premalo jasno razložil Drašler na faksu.

Ampak vse našteto še ne razloži popolnoma moje osebne fascinacije nad jebenimi odrezki.

Poleg tega, da lahko dobro zgledajo, so DOBESEDNO odraz, sled moje zavesti na nezavedni ravnini v prostoru / likovnem polju ("nezavedna" mi je bila med delom, saj sem bil osredotočen na natančno izrezane sestavne dele makete). Morda jih lahko gledam kot SLIKO moje podzavesti?

danes se počutim...

2006-08-01T21:26:00.000+02:00

spontanost

2006-07-27T17:56:00.000+02:00

S kolegom nama je od mojega diplomskega/njegovega rojstnodnevnega pitnika ostalo 10 litrov belega vina z goriških brd, 3 litre radenske, kila čevapcev, pol kile perutničk, dve poli salami, kila sira in še ena suha mesnina. Pa sva se zmenila, da bomo to enkrat skupaj zaužili na enem mini pitniku. Danes se čez dan odločiva, da bo to danes popoldne/zvečer. Dam čevapce iz skrinje. Kličeva vsak svoje sodelavce za projekt, ki naj bi se začel ob šestih. Nobeden nima časa oz. "še ne ve". Pa bova imela romantični večer v dvoje. Lejm. hahaha

Vino bomo spet prenesli v naslednji krog. Meso pa morda ne bo izpolnilo svojega poslanstva, zna bit, da ga bom vrgel stran. smrk.

jebemu taljani

2006-07-25T23:50:00.000+02:00

Hočem gledat film na divx Antonioni - Zabriskie point. In vidim, da je film sinhroniziran v italijanščino. Bo pa še malo komedije. Režiser italijan, film v angleščini, sinhroniziran v italijanščino.

Dane Zajc: VELIKI ČRNI BIK

2006-07-24T20:24:00.001+02:00

Veliki črni bik rjove v jutro.
Veliki črni bik, koga kličeš?
Prazni so pašniki.
Prazne so gore.
Prazne so grape.
Prazne kot odmev tvojega klica.

Veliki črni bik rjove v jutro.
Kot da bi brizgala težka črna kri
pod vršičke temnih smrek.
Kot da bi se nad gozdom na vzhodu
odpiralo v jutro
krvavo bikovo oko.
Veliki črni bik, koga kličeš?
Je slast poslušati,
kako ti vrača odmev
tvoj zamolkli klic?

Veliki črni bik, brezkrvno je jutro.
Tvoj glas pada v grape
kot razcefrana jata
črnih vran.
Nobeden ne sliši tvoje samote.
Nikogar ne napojiš
s črno krvjo svojega glasu.
Umolkni, veliki črni bik.

Veliki črni bik rjove v jutro.
Sonce na vzhodu brusi
bleščečo mesarsko sekiro.

danes sem videl posnetek na tvju skupaj z Janezom Škofom. Počasi in jasno je nizal besede v izbrušene misli. Tale komad sem pa našel.si.

paul klee: cvetoči vrt

2006-07-24T00:19:00.000+02:00

vrtinčenje
vrtoglavica
vrtanje
vrtača
vrtnica
zavrtost
vrtina
vrtenje
vrtinčarji

danes mi noče in noče iz misli misel:

2006-07-15T15:47:00.000+02:00

"Neču da budem intelektualac, hoču oko kurca lanac." (R. Amadeus)

danes sem posadil drevo

2006-07-10T02:07:00.000+02:00

s konceptom.

Brezo sta mi podarila sestra in njen fant za diplomo skupaj z lopato.

iz makalonce

2006-06-26T21:11:00.000+02:00

Tole bi bil kar dober zaključni post, glede na to, da se je naslovna tema bloga uspešno iztekla. Hvala N. za arkadijsko fotko.

Bralcema se zahvaljujem za pozornost. Hkrati pa ne obljubljam, da je to moje zadnje blogersko dejanje. Bomo vidli.

u.d.i.k.a.

2006-06-20T11:48:00.000+02:00

To bo sedaj včasih pisalo za mojim imenom.

Pitnik bo v petek. Ne vem še ali v Tivoliju ali v Makalonci.

JUUUUHHUHUHHHUUHUUUUUUUUUUUUUU

dan d

2006-06-14T01:38:00.000+02:00

RAZPIS ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE

19.06.2006 ob 9.00 v predavalnici KA1 na Oddelku za krajinsko arhitekturo

VABLJENI!

Da bo stvar še bolj zanimiva, imava z Miho taisti dan oddajo natečaja.
Jebiga, bo že nekako.

KRIM, 1107m

2006-06-04T16:46:00.000+02:00

Rečeno - storjeno
Danes sem bil prvič v življenju na Krimu.
S fotrovim kolesom.
2 uri in 5 minut do vrha s Škofljice.
cca 800 m višinske razlike.

Carsko.

To je začetek nečesa.

1. maj - praznik dela

2006-05-27T12:03:00.000+02:00

...Če mi v KA ne znese, je tu še ena alternativa moje svetle profesionalne bodočnosti...

zakaj je asimetrija boljša?

2006-05-19T02:14:00.000+02:00

Ker je bolj zanimiva. Ker ni dokončna, ampak je odprta. Ker je nepopolna. Ker te rajca.

V bistu se moram ugrizniti v jezik, ker ne morem uporabiti izraza boljša kar tako napamet. Morda lahko rečem, da mi je ljubša, pri čemer še vedno spoštljivo razumem strogo, popolno moč simetrije.

Je pa še en hakelc. Kako asimetrijo organizirati v RAVNOTEŽJE. V dobro kompozicijo. Kot pravi Drašler, ni pravilne ali nepravilne kompozicije, je le boljša ali slabša. Kajti nevarnost asimetrije, oz. njenega bližnjega sorodstva svobodne organizacije, je možnost kaosa, ki pomeni dezorientacijo.

Kako doseči ORIENTIRANO ASIMETRIJO, ki me vodi, bodisi po prostoru, bodisi po likovni ploskvi - plaktu.

In tu je vprašanje mere in občutka. Več svobode je lahko bolj zanimivo - kompleksno, vendar je težje obenem ustvariti še vedno čitljiv red. Jasen, strog red postane hitro nezanimiv.

Ja, ko sem začel delati plakat (včeraj), sem ugotovil, da je popolnoma nefotogeničen. Še posebej, ker pač bisvo diplome niso lepe, barvite, risbe ali slike (ali tlorisi ali renderji).

Ampak je precej siv. Zato so črke magenta. In grozno prezapolnjen. In je precej strogo organiziran: ker sem komaj stlačil vse gor in ker drugače sploh ne veš kaj je kaj. Pač - resna (dolgočasna)diploma - resen (dolgočasen) plakat. Treba je biti konsistenten v izpeljavi koncepta.

Ko so mati videli probni print je samo čudno gledala. Ampak kaj pa mati vedo...

Še anekdota: M. se je igrala s svojo PPT predstavitvijo za zagovor diplome skoraj cel teden. Črna podlaga, in na levi barvit mozaik, ki ga je vsak slide dogradil. Nesla je celo mentorju pokazat. Odgovor: Ja, fino. Ampak mogoče bi bilo bolje, če bi bilo brez tega mozaika. Ja, po enem tednu se izkaže za najboljši rezultat ČRN PRAVOKOTNIK!
Malevič je mel prav. Moja diploma bi morala biti napisana z belim na belem.

danes že od včeraj printam

2006-05-15T12:38:00.000+02:00

kako grejo fakin počasi tele listi ven iz printerja. Pa skos se nekaj zatika in mečka in je postrani in sploh brezveze. jebemti hp in kartuše in vseskup, tole sprintam, pa zvežem, pa oddam, pa če potem takoj umrem.. Opozarjam: tega ne počnite doma! Se NE splača.

Plan: danes dati v vezavo (do 20h), jutri zarana pobrati in na faxu oddati.

glede na to, da na blogerski sceni (vsaj tisti, katere voajerski bralec sem )opazen trend polaganja rim, še moj skromen skromen prispevek. Sicer sem bolj domač v mazopoetiki svetobolja v svobodnejši obliki, ki gradi predvsem na kontrastu in občutjih. Moja najljubša pesniška figura je soobčutje ali sinestezija po kunštno. Kot riba v vodi pa se počutim v prozni zvrsti "počasnega trpljenja v groznih mukah, ko se zdi smrt odrešilna" ali po domače, diplomska naloga. (dokaz: še enkrat pozorno preberi zgornji odstavek!)

V petek grem na rojstni dan v park Tivoli,
kjer se bo tudi festival pomladi
odvijal čisto blizu, na Plečnikovi promenadi.

Ko smo že pri poeziji, eden izmed mojih življenjskih projektov je tudi prebirati (in razumeti) Lorco v španščini. No, najprej se bom moral spet vpisati v tečaj.

Zakaj je dobro diplomirati spomladi?

2006-05-12T15:49:00.000+02:00

- ker imaš lahko potem piknik in ti ni treba zapravljati s študentskim delom težko prisluženih denarcev za drag najem zakajene luknje v kateri boš dal prijateljem za tistih par pirov ampak lahko pečeš zunaj čevape tako kot vsak normaLEN človek
- ker je za pomladjo poletje in greš lahko na zaslužene počitnice M O R J E
- ker sem otrok sonca
- ker je tudi izpitna komisija spomladi boljše volje
- ker je že skrajni čas minil enkrat pozimi (pa vseeno nihče zato ni umrl)
- ker je bolje spomladi kot nikoli
- ker se greš potem lahko (poleg košarke) meni najljubši šport frizbi, pri katerem ti ena roka ostane frej za pivo
- ker je maj mesec ljubezni in mladosti

Oba bralca obvestim, takoj ko izvem za datum zagovora.

Ker je seveda osnovni namen zagovora diplome DIPLOMSKI ŽUR, bralca sprašujem za mnenje, kje bi bilo najbolje ga organizirati. Starši ne posedujejo kakšnega vikenda, zato je ta možnost izključena, je pa tudi manj praktična - organizacija, prevozi. Možnosti je vseeno več, najboljše se mi zdijo tiste v centru ljubljane, seveda so predlogi več kot dobrodošli:
a TIVOLI (problem štroma in vremena) ampak bi bilo ful fajn lahko
b MAKALONCA (veze)
c METELKOVA (zaskvotamo odprti prostor skvoterjem)
d NEKJE OB LJUBLJANICI (problem štroma in vremena)
e DOMA - PRI STARŠIH (škofljica pri lj.) (nervoza...)
f IŠKI VINTGAR ali podobno okolica ( ne bo cajta...)

moja frizurahaha

2006-03-28T22:53:00.000+02:00

ne-u-MESTEN

2006-03-26T17:40:00.000+02:00

urban -ana m (a a) nar. dolenjsko steklenica, ki
drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban
(iz sskj)

...kar se tiče "urbanosti" slovenskega prostora bo definicija kar primerna.
Kdo je potem urbanist? Tisti, ki zmore sam izprazniti urbana, hehe?
"veseli urbanisti"
suburban je potem en liter? Jaz sem potem občasni suburbanist, heh.

do (not) play with

2006-03-26T01:20:00.000+01:00

pa spet malo dodajamo

2006-03-24T19:24:00.000+01:00

Rousseau pravi: »Kmet je pravi človek.« (Jeraj, po Rousseauju, 1924: 14)

Josip Jeraj s sociološko analizo slovenske vasi iz leta 1924 med drugim takole idealizira podeželsko življenje: »Naravna smiselnost je kmečki stan povzdignila nad vse druge stanove in ga napravila za najzdravejši in najpravilnejši stan. Tragično za vse druge stanove je to, da ne živijo naravi tako blizu kakor kmet. Zato se skoraj nujno oddaljujejo od njene smiselnosti, hkratu pa tudi od tistih pranorm in naravnih meril, ki so edino sposobne človekovo življenje pravilno usmerjati in osrečiti.« (Jeraj, 1924: 30) Ritem kmečkega življenja je po njegovem usklajen z naravnim ritmom. Tempo življenja industrijskega človeka pa nasprotno vztrajno narašča, saj industrijska proizvodnja nudi neskončne možnosti razvoja. S tem se »neskončno stremeči industrijski človek« oddaljuje od ustaljenega naravnega ritma. Nestalnost gospodarskega trga ustvarja v modernem človeku nemir, saj ne more razviti običajev, ki bi mu predstavljali življenjsko oporo. Mehaničnost življenja v mestu nemirnega meščana ne zadovoljuje. (Jeraj, 1924: 27-33)

Jeraj življenja na kmetih v podeželskem okolju ne vrednoti visoko samo zaradi bližine narave, kar ima nesporne prednosti pred mestom v smislu privlačnega bivalnega okolja. Življenje v stiku z naravo predstavlja Jeraju tudi moralni ideal, saj naj bi po njegovo ritem narave umirjal individualne želje in oblikoval človekovega duha.

Jeraj kot naslednjo prednost vasi izpostavlja življenje v vaškem občestvu, v katerem se razvije intimna skupnost. Podeželsko skupnost povezuje skupno delo in medsebojna pomoč, predvsem ob sezonskih opravilih, ki je nujna za preživetje celotne skupnosti. V mestu se tako močna skupnost ne more razviti. Heterogenost ljudi naj bi bila tam prevelika, ljudi naj bi bilo enostavno preveč. Jeraj meni, da modernizacija v ospredje postavlja individualizem, ki razdira vaško skupnost. »Človeka pretirano mamijo osebnostne vrednote, čast, slava in sebična posest, ki skupno občestvo sovražno razdirajo«. Kot močna vzroka razdora vaške skupnosti navaja industrializacijo in »pomeščanjenje«. (Jeraj, 1924: 79,80)

Jerajeva sociologija slovenske vasi tedanje slovensko tradicionalno podeželjo opiše kot Arkadijo, ki jo nezadržno uničujeta modernizacija in industrializacija. »V nedotakljivo svetišče tisočletnih vaških svetinj brezobzirno vdirajo strupeni valovi tujih mestnih šeg.« (Jeraj: 1924: 80)

Kaj potem preostane »sodobnemu« človeku? Da jo ucvre iz mesta in do konca svojih dni v miru in izolaciji od grde tehnologije obdeluje svoj košček zemlje? Takšno poenostavljanje ne more predstavljati konstruktivnega izhodišča za oblikovanje bivalnega okolja.

od l.j. za d.k.

Javno opravičilo

2006-03-01T02:00:00.000+01:00

V zvezi z napačno razumljenimi besedami (v stilu: "nobena me ni šljivila"),
domnevno izrečenimi v nedeljo, 26.2.2006, je potrebno opravičilo in pojasnilo
vsem vpletenim in prizadetim. Izjava se je nanašala na družbeno - moralni
eksperiment, ki je potekal v noči iz 25.2.2006 na 26.2.2006, v diskoteti Funk Factory na Rudniku v Ljubljani. Z eksperimentom smo namreč ugotavljali odziv neznanih
osebkov ženskega spola na stisko sočloveka moškega spola, obenem pa tudi emancipacijo ženskega spola. Kljub sprva (z govorico telesa) izraženem čutu do sočloveka, se je kasneje izkazalo, da je bil ta zgolj površinske in neoprijemljive narave. Niso namreč hotele plačati pijače neznanemu, a simpatičnemu fantu/zajcu, kljub temu, da jim je razložil zagatno situacijo, v kateri se je znašel - brez denarja in bančne kartice. Ob tem velja po prespani noči omeniti možnosti, da so bile nekatere metode eksperimenta napačne ali slabo izvedene. Omeniti gre tudi časovno omejitev poteka
eksperimenta in premajhno število izvedenih poskusov, da bi lahko nudili
oprijemljive rezultate. Vseeno so izsledki raziskave na nek način zgovorni in
jih ne gre zavreči, temveč zgolj obravnavati z upoštevanjem metodoloških
omejitev eksperimenta.

Glede na velikodušno finančno pomoč, moralno in telesno oporo, ki so jo nudila
t.i. izbrana (že prej POZNANA!) dekleta (med njima sta zelo izstopali
gospodična k. in gospa(!?) u., izvzeti pa ne gre nesebične materialne in
duhovne pomoči gospodičen š. in m.), so le-te vsekakor izvzete iz površno postavljene trditve iz uvodnega stavka, ki jo gre razumeti ZGOLJ kot sklepno ugotovitev zgoraj opisanega eksperimenta. V zvezi s tem spodaj podpisani L. J. prostovoljno in pri polni zavesti izjavljam opravičilo morebitnim prizadetim s pojasnilom, da izjava njim ni bila nikoli namenjena, ta občutek so dobile zaradi nespretno formulirane trditve.

S spoštovanjem

L.J., še vedno abs.ka.

...še komentar: prvi odstavek dokazuje znanje in veščine, pridobljene s pisanjem diplome, oba skupaj pa usposobljenost za delo v javni upravi...

nenenenenenenenenenenenenenenene

2006-02-13T03:30:00.000+01:00

ne ne ne ne ne

Darwin nima prav.
ne ne ne ne ne

Človek ni eden, človeka sta dva.
Eden špancira, ta drugi gara.
nenenenenenenenenenenenenenenene
Darwin nima prav.
Ta hop u sedlo
in že je gospod,
drug se rodi in ostane odspod.
nenenenenenenenenenenenenenenene
Darwin nima prav.

Na veji opica sedela.
Bilo je v daavnih, davnih dneh
in zeha tam, ker nima dela
in se ozira dol po tleh.
A v travi palico opazi.
To je orrodje! Pri moj duš!
In dol z drevesa se splazi
in s palico si služi kruh...

nenenenenenenenenenenenenenenene
Darwin nima prav.

Saj na sosednji rogovili
je opica številka dve.
in čas se ji prav nič ne smili,
saj z njim začeti kaj ne ve.
A v travi palico zagleda.
to je špancirštok! Ni hudir!
In že na tleh je ta soseda
in s palico gre na špancir...
nenenenenenenenenenenenenenenene
ne ne ne ne ne
Darwin nima prav.
ne ne ne ne ne

človek ni eden, človeka sta dva,
eden ma puf, drugi mošnjo zlata

nenenenenenenenenenenenenenenene
Darwin nima prav

eden rodi se za čast in oblast
drug za trplejne, ki božja je mast.

nenenenenenenenenenenenenenenene
Darwin nima prav.

Pa zdaj vprašanje se postav..
A zdaj vprašanje se postav..

GDAJ BO IMEU TA DARWIN PRAV?

ježek je car

ps. 132 ne-jev.

oooojjojjoj

2006-02-11T01:30:00.000+01:00

Zakaj Kos ne more že prebrat te diplome? Pa saj je itak ne bo. Hitro "ne prebrati" nečesa pa res ni tak problem, a ne? Zadnja stvar, ki si jo želim, je veliko pripomb in kaka v smislu "tega poglavja pa res ne razumem, še enkrat prosim..." Mislim, da bodo največjo korist od diplome imeli tisti, ki je ne bodo brali.

MUDI SE MI!, s cojzove so me že obvestili, da bodo začeli s postopkom izterjave štipendije, če ne diplomiram. Vračat štipenzijo bo zelo težko ob tem, da sem si naročil mikimustra (juhuhu, še stoenaindvajsetič jih bom lahko prebral!), pa še razvraten žur po zagovoru si želim...karaoke in 80s, pa projekcije risank in porničev iz 70-80setih (v tem vrstnem redu).

Oba bralca sprašujem, ali poznata kakšen plac za žur v lj. za najet po študentski ceni?
morda revitalizacija degradiranih urbanih območij pa to...kakšna stara tovarna, samo verjetno je problem ogrevanje ob tem času.

MULTIRAJ

2006-02-07T06:18:00.000+01:00

jah kar se tiče vizualnega prilagam mojo najljubšo arkadijo (naslov slikce: multiraj). animiranega gifa, na katerem se menjajo podobe arkadije, ki bo na ppt prezentaciji žal nism mogu uploadat. nevemzakaj.

Ja, kar se tiče vizualnega, moram zaključit še en moj osebni projekt (ki mi bo v užitek). Kako diplomo, ki je teoretična - tekstualna, se ukvarja z modeli..."predstaviti s slikami". Mam par idej in mislim, da bo znalo biti zabavno. Bomo vidli na zagovoru. Ker če ni slikc, je dolgčas.

blabla

2006-02-07T06:03:00.000+01:00

6 SKLEP

Krajina predstavlja enega od pomembnih elementov človekove predstave o idealnem bivanju. Mit o Arkadiji, idiličnem prostoru svobode, miru in blagostanja, se nadaljuje že od antike naprej. S predstavo o Arkadiji je tesno povezan pastoralizem, ideja o harmoničnem odnosu med človekom in naravo. Miselno podobo o Arkadiji, prostoru harmonije, najbolje ponazarja vidno privlačna pastoralna krajina. Umeščanje bivališč v privlačno, večinoma kulturno krajino lahko prepoznamo kot človekove poskuse uresničevanja bivanjskega ideala. Skozi zgodovinski razvoj je opazna težnja po čim večjem in čistejšem stiku notranjih in zunanjih bivalnih prostorov z obdajajočo krajino, predvsem z namenom uživanja v lepem razgledu. Z angleškim krajinskim slogom oblikovanje vrta posnema pastoralno (kulturno) krajino, s čimer se doseže popolno zlitje vrta z okoliško kulturno krajino, v katero je največkrat umeščen.

Z vedno večjo dosegljivostjo življenja izven mest se pojavljajo vedno večje prostorske obremenitve primestnega prostora in s tem potrebe po oblikovanju novih prostorskih rešitev. Uresničevanje posameznikove predstave o idealnem bivanju, ki vključuje čim večji stik s krajino, lahko postane konfliktno, v kolikor ni usklajeno z družbenimi zahtevami po prostorski racionalnosti.

Kot odgovor na vedno slabše pogoje bivanja v zgoščenem industrijskem mestu se začnejo pojavljati teoretični modeli urejanja idealnih naselij. Predstavljajo razmišljanja v smeri uresničevanja idealnega bivanja za vse. Čeprav temeljijo na realnih problemih družbe in prostora, jih lahko označimo kot težko uresničljive in zato utopične. Ne glede na racionalnost, ki je temelj pregledanim utopičnim vizijam idealnih naselij, lahko pri vseh identificiramo elemente pastoralizma (pastoralne krajine), ki so prisotni v oblikovani krajini v samem naselju in/ali v kulturni krajini, ki jih obdaja. Krajina, ki jo vključujejo utopični predlogi idealnih naselij, predstavlja uresničevanje arkadijskega ideala za prebivalce idealnih bivalnih skupnosti.

Na konceptualni ravni Howardov model vrtnega mesta predstavlja uresničevanje arkadijskega ideala. Osnovna zamisel vrtnega mesta je namreč združitev kulture (mesta) in nature (podeželja) v harmonično celoto, kar se sklada z idejo pastoralizma. Ne glede na njegovo utopičnost, se vrtno mesto izkaže kot pomemben koncept. Njegov vpliv lahko zasledimo tako v urejanju naselij kot v nadaljnjem razvoju urbanistične misli, posebej velja izpostaviti koncept funkcionalističnega mesta v zelenju in idejo soseske.

Pomen krajine kot idealnega bivalnega okolja potrjujejo raziskave bivalnih preferenc Slovencev. V prostoru se želja po bivanju v krajini odraža z izrazitim trendom seljenja ljudi iz mest v primestna območja. Prostorska analiza slovenskega primestja pokaže, da je stik med zazidalnim tkivom in krajino večinoma slabo artikuliran. Ni ustrezno oblikovanega prehoda, ki bi zmehčal rob med objekti in odprtim prostorom. Ugotovimo lahko, da opredeljevanje prostorskega odnosa med naseljem in krajino v večini primerov ni vključeno v načrtovanje naselja. Posledica tega je, da se predstava o idealnem bivanju, ki naj bi se teoretično najbolje uresničevala na stiku naselja s krajino, ne uresničuje, kakor bi se lahko s kakovostnim prostorskim urejanjem.

Uresničevanje arkadijskega ideala bi bilo možno doseči z modelom bivanja, ki bi predvideval medsebojno povezan razvoj naselja in krajine. Kakovostno opredeljevanje razmerja med naseljem in krajino bi bilo najlaže uresničljivo v »merilu« stanovanjske skupnosti kot je sosedstvo. Urejanje ozko opredeljenih zazidalnih območij bi se moralo v ta namen razširiti tudi na vplivno območje – krajino, na katero meji območje zazidave. S tem bi se razumevanje pojma stanovanjske krajine razširilo s ponavadi skromno odmerjenega odprtega prostora znotraj zazidalne parcele tudi na krajino na robu zazidalnega območja. Razširitev območja urejanja bi tako predstavljalo možnost uresničevanje arkadijskega ideala za stanovalce sosedstva, hkrati pa bi se ob tem lahko opredelilo kakovosten strukturni prehod med naseljem in krajino.

Uresničevanje predlaganega modela bivanja, ki bi vključeval tudi skupno »arkadijsko« krajino, bi bilo možno načrtovati skozi dialog med zasebnim in javnim. Vrtno mesto, ki na konceptualni ravni uresničuje idejo Arkadije, v tem pogledu postaja aktualen koncept. Dobro se sklada s postmodernim dojemanjem podeželja, v katerem se lahko dogaja urban način življenja. Združitev mesta in podeželja ni možna v smislu statične »idealne sheme«, temveč kot koncept medsebojnega prepletanja urbanih in ruralnih elementov. Na ta način je vrtno mesto danes možno uresničevati.

V luči postmoderne kompleksnosti načinov bivanja lahko pričakujemo vse bolj raznovrstne predstave o tem, kako naj bi sama »Arkadija« izgledala in kakšne dejavnosti naj bi se v njej odvijale. Ob tem si lahko predstavljamo, da je pluralnost družbe in potreb velik potencial za ustvarjanje hibridnih tipov bivalnih krajin. Z različnimi možnimi kombinacijami rab prostora na stiku naselja in krajine se odpira široko kreativno polje raziskovanja možnih podob »skupne Arkadije«.

Utopičnost predlaganega teoretičnega modela je hkrati njegova prednost in slabost. Slabost v smislu verjetne neuresničljivosti in zato navidezne nekoristnosti. Ob obravnavanju utopije kot orodja za konstruiranje možnih realnosti, predlagani model vendarle ima uporabno vrednost. Oblikovanje utopičnih rešitev namreč pomeni miselno urjenje, ki veča sposobnost za iskanje alternativ današnjemu neustreznemu obravnavanju in urejanju odnosa med krajino in naselji.

vsebinska shema naloge

2006-01-30T05:48:00.000+01:00

vezni tekst

2006-01-30T05:36:00.000+01:00

5 SINTEZA

Zadnji izmed zastavljenih ciljev naloge je oblikovati teoretični model bivanja, ki bi uresničeval arkadijski ideal, obenem pa bi zagotavljal kakovosten razvoj naselja in krajine. Oblikovanje modela se smiselno omejuje glede na zastavljen okvir naloge. Ob tem se je potrebno zavedati, da bi oblikovanje celovitega modela urejanja naselij močno presegalo okvir naloge, zato to ni njen namen. Teoretični model torej ne bo celovit v smislu urejanja celotnega prostora, niti v smislu upoštevanja vseh dejavnikov urbanizacije. Nadejamo se, da bo poenostavitev v okviru naloge korektna, to je še sprejemljiva.

Sintetični model možnega uresničevanja Arkadijskega ideala bo oblikovan na podlagi ključnih izhodišč in ugotovitev iz prejšnjih poglavij naloge.

Najprej bomo opredelili teoretična izhodišča modelov urejanja naselij, ki smo jih izluščili iz zgodovinskega pregleda. Potencialno uporabnost izkazujeta zlasti koncepta vrtnega mesta in soseske. Seveda lahko predstavljata zgolj konceptualni izhodišči, ki jima bo potrebno utemeljiti vlogo v sodobnem kontekstu. Zato bomo v nadaljevanju razvili razpravo o pomenu in uporabnosti koncepta vrtnega mesta za bodoče urejanje naselij. Z vidika možnosti nadgradnje bo potrebno osvetliti tudi idejo soseske.

Prav tako pomembno izhodišče sinteze je bilo opredeljeno v prejšnjem poglavju z izpostavljenimi prostorskimi problemi uresničevanja Arkadije v slovenskem primestnem prostoru. Kot poglavitna pomanjkljivost sedanjega stanja se kaže odsotnost celovitega urejanja naselja in obdajajoče krajine.

Sintetični model oblikovanja bivalnega okolja bo tako združil ugotovitve prostorske analize in razvita teoretična izhodišča relevantnih modelov urejanja naselij.

Sam model svojo uresničljivost utemeljuje s postmoderno razvojno paradigmo. Uresničljivost modela utemeljujeta »postmoderni vrednostni premik« in z njim povezana utopija trajnostnega (vzdržnega) razvoja. Kljub temu, da ju lahko do neke mere označimo za utopična, predstavljata tudi možnost opredeljevanja konkretnega prostorskega programa. S tem teoretični model lahko približamo Wallersteinovi oznaki pojma »utopistika«, pokažemo namreč možnosti njegove uresničljivosti.

Poglavje zaključujemo s shemo, ki pojasnjuje, na kakšen način so se pregledana izhodišča vključila v oblikovanje sintetičnega predloga modela stanovanjskega sosedstva. Del sinteze so tudi fotomontaže z namenom prikaza možnih podob sodobne »arkadijske« krajine.

nov začetek

2006-01-24T04:04:00.000+01:00

1 UVOD

Zadovoljevanje temeljne potrebe po bivališču je ena od pomembnih dejavnosti človeka. Poleg osnovne funkcije zavetja oblikovanje bivališča uresničuje tudi predstavo o udobnem, mirnem, prijetnem, lepem bivalnem okolju. Lahko trdimo, da je za večino ljudi krajina, z naravnimi prvinami opredeljen privlačen prostor, pomemben del idealne podobe bivanja. Posebej lahko izpostavimo kulturno krajino, ki z raznolikostjo krajinskih vzorcev izkazuje izrazito vidno privlačnost. »Krajina je postala prostorsko-pojmovno zatočišče, ubežni svet skladnosti in naravnosti, kjer življenje poteka brez težav in skrbi, ki človeka pestijo v mestu, brez socialnih nasprotij, onesnaženja in hrupa. Tako se še danes nadaljuje v antiki spočet mit o Arkadiji, ki mu spričo zagat sodobne civilizacije ni videti konca. Množični beg iz mest v življenje zunaj, zlasti v poletna bivališča, je le ena od očitnih oblik njegovega udejanjanja.« (Ogrin, 1989: 11)

Danes je možnost življenja izven mesta v privlačnem, s krajino opredeljenem prostoru omogočena z dobrimi prometnimi povezavami. Z razvojem infrastrukture in še posebej informacijske tehnologije postajajo nekdaj obrobni prostori izven mest dobro povezani ne zgolj z bližnjim mestom, temveč s celim svetom. V zadnjih nekaj desetletjih se dogaja tako imenovani proces rurbanizacije, »izginjanja urbanega in ruralnega načina življenja zaradi širjenja urbanega prebivalstva v ruralna območja, kjer nastajajo velika mešana ruralno-urbana območja, ki niso niti povsem ruralna niti povsem urbana.« (Železnikar, 1975: 87). S tem prostorska opredelitev mesta in njemu komplementarnega podeželja izgublja svoj pomen. Vse bolj prihaja v ospredje definicija mesta kot družbenega pojava, ki se nenazadnje lahko uresničuje v navidez ruralnem okolju. »Mesto ni več zgolj fizično-geografski fenomen s kompaktno in v sebi zaključeno strukturo. V dobi, za katero so značilna blaginja ali celo potrošništvo, želja za čistim okoljem, mobilnost in svobodna izbira socialnih stikov, se teritorialni okvir mesta širi in se komaj zaznavno staplja s pokrajino, ki ga obdaja, …Mesto kot fizična pojavnost izginja in postaja kompleks medosebnih človeških odnosov na določenem fizičnem prostoru, ki ga opredeljujejo socialni, ekonomski, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji.« (Pogačnik, 1999: 7) V prostoru je mejo med mestom in podeželjem težko določiti in za to ne moremo postaviti splošno veljavnih meril. Uvaja se pojem urbano-ruralni kontinuum, območje prepletanja urbanih in ruralnih elementov, s katerim se izognemo umetni razmejitvi (Gabrijelčič, 2002: 28).

Podeželje, še posebej tisto, ki je dobro povezano z mestom, ni več le prostor kmetovanja. Celo nasprotno, delež prebivalstva, ki živi izven mesta, a se ne ukvarja s kmetijstvom, je mnogo večji od kmečkega. V Sloveniji v naseljih, manjših od 2000 prebivalcev biva 56% ljudi, obenem pa se s kmetijstvom preživlja le še 5% populacije (http://www.stat.si/letopis/2005/12_05/12-04-05.htm?jezik=si). S tem prihajajo v ospredje druge funkcije podeželja, predvsem je pomembno privlačno bivalno okolje.

Proces urbanizacije podeželja povzroča spreminjanje njegove fizične zgradbe. Naselja se širijo predvsem z enodružinsko gradnjo, ki, umeščena v privlačen prostor, predstavlja najpriljubljenejšo obliko bivanja. Drug proces na podeželju je spreminjanje tradicionalne kulturne krajine. Povezan je s spremembami tehnologije kmetijske proizvodnje. Prostorski učinki mehanizacije in specializacije pridelave so večanje obdelovalnih parcel, ki jih lahko obdelujejo večji stroji, ter opuščanje kmetijske obdelave strmih, slabo rodovitnih in majhnih parcel.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Ob trendu vse večje disperzije urbanega razvoja v krajino se postavlja vprašanje, kakšen je odnos med krajino, »predmetom bivalnega poželenja« in naseljem. Kako krajina vpliva na razvoj naselja? Kako naselje s svojim razvojem vpliva na krajino? V skladu z izhodiščem naloge, da krajina predstavlja pomemben del bivanjskega ideala, bi se moral razvoj naselij v največji možni meri krajini prilagajati, jo vključevati v svojo zasnovo in zagotavljati njen obstoj in razvoj. Pri tem je pomembna prostorska opredelitev stika med naseljem (grajenim tkivom) in krajino, v katero je umeščeno.

Predmet naloge niso naselja kot taka, temveč se naloga omejuje na odnos med pozidanim in nepozidanim prostorom, na katerega meji. Vsakršnen tip naselja (mestno, predmestno, primestno…) ima bolj ali manj jasno določen rob, kjer se stika s krajinskim kontekstom.

Številna slovenska naselja s svojim razvojem ne upoštevajo značilnosti krajine, v kateri so se razvila. Vidno in rekreacijsko privlačna tradicionalna kulturna krajina se spreminja v nedostopno monofunkcionalno proizvodno krajino ali pa se zarašča. Posledica obojega je, da se bivanjski ideal »živeti v krajini« ne uresničuje tako, kot bi se lahko glede na potenciale v prostoru.

1.2 DELOVNE HIPOTEZE

Že izhodišča, na katerih se utemelji problem naloge, so sama po sebi hipoteze, ki jih bo potrebno v nalogi dokazati:
- krajina je ena od najpomembnejših sestavin predstave o idealnem bivanju,
- predstava o idealu bivanja v krajini vpliva na človekovo delovanje v prostoru,
- uresničevanje ideala bivanja v krajini je v takšni ali drugačni obliki sestavina teoretičnih modelov za urejanje naselij.

Na podlagi (potrjenih) teoretičnih izhodišč se oblikuje glavna hipoteza:
Možno je doseči boljšo medsebojno funkcionalno in strukturno povezanost naselja ali njegovega obrobnega dela in obdajajoče krajine. Urejanje naselja in krajine kot enovite celote ima potencial uresničevanja bivanjskega ideala ter predstavlja novo alternativo razvoja kulturne krajine. Teoretični model bivanja, ki združuje naselje in krajino v celovito območje urejanja, se uresničuje na podlagi dialoga med zasebnimi in javnim. V prostoru se združitev naselja in krajine uresničuje s skupno večfunkcionalno krajino stanovanjskega sosedstva.

moj najljubši citat iz diplome.

2006-01-22T03:19:00.000+01:00

»Vračam se spet na deželo,
kjer najbolj modro je nebo
v moje kraljestvo zeleno,
kjer ptički pojejo lepo.
Dovolj mi je mestne sivine,
zapustil bom ta direndaj,
odhajam po lepe spomine
v prelepi cvetoči gaj.«
(Vračam se spet na deželo, Ansambel Lojzeta Slaka)

Komad sem si zloudau in ga znam že napamet zapet. Lojze je car.

Če bom premogel dovolj KOHONES, bom ta komad spustil na zagovoru diplome (ne celga). Ob tem bo na ekranu (powerpoint) romantična fotka slovenske podeželske krajine..hribčki, zeleno, drevesa, gozdiček...in potem bodo to sliko, ena po eno, začele prekrivati naše "slovenske" trafo-bajte, dokler ne bo "Arkadija" izginila.

Še prej moram pa končat diplomo. Zdaj flikam tekst (po navodilih mentorja) in dodajam, odvzemam, skratka počutim se kot krojaček hlaček, ki neprestano izgublja nit. Hecno je, kako se tebi vse zdi kristalno jasno napisano, potem pa nekdo drug prebere in ti pokaže, da si določene stvari totalno nejasno povedal. To je zato, ker si ti kot pisec tako "notri" v problemu, da se ti določene stvari zdijo samoumevne in se ti jih zdi neumno in brezveze napisat. Izkaže se, da so ravno "samoumevne" stvari ključne sestavine za koherentno diplomo!

In plakat za diplomo bo imel ozadje teksta. Tako drobnega in svetlega, da se ga ne bo dalo brati, če pa boš pozorno pogledal, boš videl, da je v bistvu TEKSTura na listu papirja. Uauau, pravkar sem našel novo pojmovno povezavo! noro!pa jst sm res genij! bruahhaaha

mentor ob vprašanju, če je diploma ok.

2006-01-19T02:26:00.000+01:00

Ljubezenska pesem

2006-01-05T19:27:00.000+01:00

Bodi moja krajina.
Skrbno te bom obdeloval.
Ohranjal bom tvojo raznovrstnost,
skladnost in vidno privlačnost.

Bodi moja krajina.
Nezaraščeno te imam najraje.
Včasih se sprehajam po tvojih poljanah
in mi zadiši objem dreves.

Bodi moja krajina
odprta za nove ideje.
Rad opazujem, kako se spreminjaš
in hkrati ostajaš nepredvidljiva.

Bodi moja krajina
barvita in radoživa,
ko te rišem v svojih mislih
in spoznavam tvoj proces.

Bodi moja krajina
in jaz bom tvoj
krajinski arhitekt.

V opozorilo, kaj se zgodi, če spiješ dvojno kavo ob 1h zjutraj in potem buljiš v črke in jih premetavaš med sabo do 6h. No ja, že dolgo nisem pisal pesmi.
Mam že cca 65 strani. cca 10 to go. c'mon

še nekaj sem se spomnil

2005-12-15T00:13:00.000+01:00

Zadnjič (pred 14 dnevi) sem bil pri mentorju na govorilnih urah. In mi je kazal fotke nekega čisto povprečnega developerskega projekta v ZDA. In je v strukturnem smislu nekaj takega, kar jaz predlagam. Park, okrog njega prostostoječe enodružinske hiše. V njih živi srednji razred, ne bogataši. Nič novega, ta developerska ideja je stara že več kot 100 let. Fora je v tem, da je trg nepremičnin v ZDA pač razvit. Tam je konkurenca. Če investitor ne naredi parkca z jezercem in drevesci in travico... ne bo prodal hiš. Pri nas trga ni zaradi kroničnega pomanjkanja stanovanj. Drago se proda vsak drek od projekta, o odprtem prostoru se sploh ne razmišlja. Pa saj imamo babico na vasi in gozd na dohvat ruke. Kako dolgo še?

kar jaz predlagam, je stanovanjska krajina, ki je večfunkcionalna, torej hkrati nekaj producira (npr. hrano, kurjavo, ovčje mleko in meso,čisti drek, itd.) in omogoča rekreacijo ter zaradi svoje razsežnosti romantično pastoralno doživetje miru in harmonije and all that crap. Ni tolk spedenana (drago vzdrževanje), ampak samo skuša organizirati dejavnosti, ki že obstajajo, pa so med sabo prostorsko neusklajene oz ne izkoriščamo vseh njihovih bivanjskih potencialov.
stanovanjska krajina Tako nekje med njivo in parkom. Ali sadovnjakom in parkom, ali pašnikom in parkom, ali gozdom in parkom, ali stezo za motokros in parkom, ali avtoodpadom in parkom, ali pristajališčem za motorne zmaje in parkom, ali...
...skratka nekje vmes, tam kjer je najlepše.

Ajd pol.

310 izvlečenih besed

2005-12-14T15:32:00.000+01:00

KRAJINA KOT URESNIČEVANJE BIVANJSKIH UTOPIJ

Naloga temelji na tezi, da krajina predstavlja eno ključnih sestavin miselne podobe idealnega bivanja. Pastoralna krajina predstavlja od antike preko renesanse do krajinskega gibanja v 18. stoletju bivanjski ideal, ki so se mu ljudje skušali približati z umeščanjem in oblikovanjem bivališč. Dosegljivost krajine postane množična z dnevno (avto)mobilnostjo. Privlačen prostor se z množičnim naseljevanjem lahko spremeni do te mere, da ni več privlačen, zato se pojavi potreba po prostorskem urejanju.

Prostorska analiza izvenmestnih naselij prostostoječih hiš z vrtom ugotavlja, da z obstoječim 'parcelacijskim urbanizmom' bivališča ne izkoriščajo krajinskega potenciala. V ožjem merilu je problematičen slabo oblikovan rob med objektom in okoliško krajino. V širšem merilu je slabo definiran strukturni odnos med naseljem in krajino. Naselja so strukturno 'zaprta vase' kljub neposredni soseščini vizualno in rekreacijsko privlačne kulturne krajine. Kakovost bivanja je zato slabša kot bi lahko bila. Razlog je v parcialnem urejanju, osredotočenem zgolj na posamezno lastniško parcelo. Ker je krajinski kontekst podvržen spremembam, pogosto ni obravnavan kot prostorska konstanta, na katero bi se opirala zasnova objekta.

Ob navezovanju na ideje vrtnega mesta, soseske in paradigmo vzdržnostnega razvoja naloga oblikuje utopični model bivanja v izvenmestnih naseljih. Zasnovan je celostno. Ne omejuje se zgolj na urejanje odprtega prostora na parceli, ki je namenjena za gradnjo, temveč vključuje tudi 'vplivno območje' uporabe stanovalcev, ki ga določa bodisi območje lepega razgleda bodisi vsakodnevno območje rekreacijske rabe. Model temelji na vzpostavljanju sinergijskega odnosa med stanovanjskim sosedstvom in obdajajočo krajino. Stanovalci stanovanjskega sosedstva prispevajo k razvoju mnogonamenske krajine , ki jim 'v zameno' omogoča trajno uresničevanje pastoralnega ideala. Model predpostavlja večjo aktivnost ljudi pri soustvarjanju in vzdrževanju lokalnega bivalnega okolja, kar vzpodbuja tudi boljše medsebojne odnose in globljo navezanost na kraj bivanja. Možnosti uresničevanja modela bivanja so povezane s spremembami vrednot, ki naj bi jih prinesel 'postmoderni vrednotni premik'. Model je utopičen, ker predpostavlja, da se takšen vrednotni premik že dogaja.

arkadijaaaa

2005-11-29T02:12:00.000+01:00

tkole. Ta dva osnutka jutri pokazat mentoru. Sheme nisem mogu uploadat ne vem zakaj, pa je taka fajn, pojasnjuje razmerje med arkadijo in zasebno - poljavno - javno sfero.
Sklep: Lažje si privoščiš idilo, če jo deliš z drugimi, ker si tako tudi deliš njeno ceno. Vseeno pa jo hočeš deliti s KONČNIM številom ljudi, za nas Slovence je namreč lastništvo zemlje zelo pomembna zadeva. Torej SKUPNA in ne JAVNA lastnina. Javno pomeni nikogaršnje, to pa nas ne briga, to NI naše.

arkadija

2005-11-23T02:03:00.000+01:00

vse to so različne podobe arkadije oziroma poskusi njenega uresničevanja.
Ali bi bilo lahko boljše?
Bo hrabremu mišku uspelo ustaviti barona zelenogrba?
Bo Poldi našel polentožerko?

...Bomo videli v naslednjem nadaljevanju hrabrega miška...ki bo prinesel fotomontaže utopične arkadije...nekoč

pastoralni ideal (arkadija) kot izhodišče oblikovanja bivalnega okolja

2005-11-18T00:59:00.000+01:00

In tu smo trčili ob problem, za katerega ne vemo, kako ga rešiti. Ugotovili smo, da je Arkadija mit. Je osebna / družbena konstrukcija in kot takšna ne obstaja kot objektivno – racionalno opisljivo dejstvo. Objektivizirati ( in s tem dokazati njen obstoj, ter jo podrobneje opisati) smo poskusili z zgodovinskim pregledom nekaterih prostorskih struktur, ki nakazujejo, da je iskanje arkadije eden glavnih vzrokov za njihov nastanek in fizično zgradbo. V sedanjem času smo jo skušali ponovno utemeljiti z javnomnenjskimi raziskavami bivalnih preferenc. Opredeliti moram še, v čem se predstava arkadije iz antike, renesanse, krajinskega sloga in modernizma razlikuje od sodobne predstave o arkadiji. Bistvena značilnost arkadije je njena kontinuiteta, ki je značilna za mit (Kučan). Mit se sicer skozi generacije spreminja, kar ugotovimo z zgodovinskim pregledom, vendar ne zaznavno s človekove časovne perspektive. V pastoralni motiv se tako vgrajujejo novi elementi. Tako je v 19. stoletju pisk lokomotive predstavljal moteč element v pastoralnem doživetju, danes pa je to 'historični element', ki kvečjemu še potencira romantično vzdušje.(Rowe)
Kako naj torej nekaj 'zmuzljivega' kot je ideal pastoralne krajine postane izhodišče oblikovanja?
Oblikovanje 'pastoralnega' bivalnega sosesedstva mora torej od primera do primera najprej določiti, kakšna sploh je fizična zgradba pastoralnega. To se določi s komunikacijo, anketo, s spoznavanjem specifičnih potreb uporabnikov…In šele potem se lahko začno 'urejevalni ukrepi', ki bi skušali individualno utopijo narediti uresničljivo. S tem ko rečem uresničljivo, mislim takšno, ki internalizira vse stroške svojega obstoja, se pravi je z družbenega vidika sprejemljiva, če uporabimo popularen izraz, trajnostna / vzdržnostna / sustainable. Torej pastoralni ideal je v osnovi drag špas. Seveda pa lahko stvar tudi obrnemo, delamo na tem, da predstavlja uresničitev pastoralnega ideala prostorsko zelo 'nerazkošen' poseg. Le Corbusierjev poskus z balkonom kot pastoralnim doživetjem se ni obnesel, zato bi lahko to misel tudi ovrgli. Na misel mi pride tudi relativna nepopularnost atrijske zazidave, ki predstavlja vendarle objektivno gledano dober kompromis med pastoralizmom in uresničljivostjo. Pojav slovenske prostostoječe hiše je glede na prostorsko strukturo bolj iluzija kot resnično uresničevanje pastoralizma, obenem pa prostorsko dokaj potraten, še posebej glede na učinek. Očitno je povprečni Slovenec hitro zadovoljen in se ne zaveda, da bi lahko užival mnogo višjo bivalno kakovost za ne dosti višjo ceno.

UTOPIJA IN UTOPISTIKA

2005-11-11T23:26:00.000+01:00

Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je utopija načrt, zamisel, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv. Besedo si je izmislil Sir Thomas More. Beseda utopija dobesedno pomeni »nikjer«. Utopija je izvorno grška beseda, kjer u- pomeni ne, topos pa kraj. Utopija je torej ne-kraj, kraj, ki ga ni.

Za utopije lahko označimo vsakršno razmišljanje o prihodnosti, kakršno bi ljudje želeli, kakršno pričakujejo ali kakršna naj bi bila. Dejstvo je, da večina ljudi ni nikoli zadovoljna z obstoječim stanjem, zato je vedno prisotna tudi misel o boljši družbi in boljšem svetu, ki ga nekateri iščejo v preteklosti, spet drugi pa v prihodnosti.

Mannheim pravi, da je utopijska tista misel, ki ni v skladu z bitjo, ki jo obkroža. Nadaljuje, da pod utopijo lahko razumemo tisto misel, ki sicer odseva stvarnost, istočasno pa deloma ali popolnoma prelamlja meje obstoječega reda. Loči med pojmoma utopija in ideologija, pri čemer ideologija sicer odseva (»transcendira«) stvarnost, vendar ne prelamlja z obstoječim.

»Kot utopične označujemo ideje in načrte 'idealnih stanj', ki so neuresničljivi, ker so po svojem bistvu nezgodovinski, ker niso mogli ali niso znali odkriti tistih družbenih silnic, ki lahko pripeljejo do družbene preobrazbe in zato njihova prizadevanja sploh ne morejo postati akcija; ostajajo namišljen, zamišljen projekt.« ( Brglez,1969, str 12 )

Na tej točki se lahko vprašamo v smiselnost iskanja »idealnega«, s čimer naj bi se ukvarjala utopija. Ali ni potemtakem bolje kot »zapravljati čas z oblikovanjem ideala, ki nikoli ne more biti uresničen« ukvarjati se s konkretnim reševanjem konkretnih problemov?

Rowe in Koetter predlagata uporabo tehnike kolaža, ki uporablja celoten niz skozi zgodovino oblikovanih utopij. S tem lahko »uživamo v utopični poetiki brez obveze, da prenašamo vse neprijetnosti utopične politike.«( Koetter, Rowe, 1988, str. 149 ) Tako lahko kolaž predstavlja strategijo, ki dopušča, da se z utopijo ukvarjamo kot z vizijo, obenem pa se lahko z njo ukvarjamo v fragmentih, pri čemer se izognemo gorečemu zagovarjanju neke ideje.

»Težava utopije ni le v tem, da doslej še nikjer ni obstajala, temveč da se zdi kot sanje o nebesih, ki na zemlji nikoli ne bi mogla obstajati. Utopije imajo religiozne funkcije in so včasih lahko tudi mehanizmi politične mobilizacije. Utopije so pogosto gojišča iluzij in tako neizogibno tudi razočaranj. Mogoče jih je uporabiti in so tudi bile uporabljene kot opravičilo za hude krivice. Zadnja stvar, ki bi jo potrebovali, je še več utopičnih vizij.« (Wallerstein, 1999, str 7)
Emmanule Wallerstein uvaja namesto utopije - iluzije pojem uresničljive utopistike.
»Utopistika je resna ocena zgodovinskih možnosti, vaja o presoji o substantivni racionalnosti alternativnih možnosti zgodovinskih sistemov. To je trezno, racionalno in realistično ovrednotenje človeških družbenih sistemov, njihovih omejitev in področij, ki so odprta za človeško ustvarjalnost. To ni obraz popolne in (in neogibne) prihodnosti, temveč alternativne prihodnosti, za katero verjamemo, da bo boljša, in ki je zgodovinsko mogoča (a je daleč od tega, da bi bila zanesljiva).« (Wallerstein, 1999, str 8)

Utopistika je na kratko zgodovinsko uresničljiva utopija. Za razliko od utopije, ki se ukvarja z vprašanjem, kako naj bi neko idealno stanje izgledalo, se utopistika ukvarja z vprašanjem, kako bi se neko hipotetično stanje lahko uresničilo.

Utopično misel je torej potrebno ponovno oživiti, vendar ne kot stvar sanjačev in nostalgikov, ki so izgubili stik z realnostjo, temveč kot »orodje« proizvajanja konstruktivnih in produktivnih alternativ možnih realnosti. Seveda je do teh možnih realnosti potrebno ohraniti določeno skepso in potrpežljivost, od njih se ne sme pričakovati preveč.

nadaljujem s kratkim pregledom zgodovine utopije
Platon : Država
More: Utopija
Campanella: Država sonca
renesančno idealno mesto kot ponazoritev IDEALNE DRUŽBE

Utopični socialisti: Owen, Fourier...IDEALNA "SOCIALISTIČNA DRUŽBA" se uresniči v bivalno - proizvodni enoti v velikosti vasi (Falanstera, New harmony)
Howard in vrtno mesto kot utopija, ki jo nameravam razviti (prilagoditi) slovenski družbi in času primerno
Zanimivo je tu opazovati utopično idejo in njen razvoj - udejanjanje

Moderno mesto in CIAM
IDEALNO MESTO, ki zahteva novo družbo
Teorija soseske

Sodobne utopija - Koolhaas?, MVRDV?

Moja diploma
1.analizira na kratko razvoj utopijske misli
2. analizira individualni bivanjski ideal skozi zgodovino (pastoralizem - bivanje v krajini, prispodobi narave)- ta ideal se "neidealno" uresničuje v sloveniji s prostostoječo hišo. Sam pojav je poln paradoksov

3. Sinteza diplome je utopija: in sicer takšna, ki skuša uresničevati pastoralni ideal na način, ki bi bil "prostorsko-planersko" upravičen.

Vsako načrtovanje je utopija

2005-11-09T01:02:00.000+01:00

"Minimalna definicija" planiranja, kot jo opredeljuje Gantar, je družbena intervencija v sicer spontane družbene procese, ki bi se brez te intervencije odvijali drugače.
Namen prostorskega planiranja je ustvariti vizijo, koncept in cilje organizacije prostora. Drago Kos (2002) meni, da realizacija formalnega načrta največkrat odstopa od predstav načrtovalcev prav zaradi utopične razsežnosti konstrukcije prostora. Tega se zavedamo projektanti, ko resignirano (tako mlad, pa že Prešeren!!!) rišemo idejne načrte, vedoč, da bo izvedba, (do katere zelo redko sploh pride) v najboljšem primeru bled odsev "velike ideje". Hkrati pa se zavedamo, da ravno "močna ideja" zagotavlja kakovostno uresničitev projekta vsem "redukcijam zaradi proračuna" navkljub.

Nenazadnje ugotovimo, da se z utopijo soočamo na vseh ravneh načrtovanja, pa naj gre za prostorsko načrtovanje ali pa kakršnekoli druge dejavnosti. Utopičen je lahko model "idealne družbe" tako kot je lahko utopičen načrt o jutrišnjem fuku.
Morda sta utopična družba in prostor, v katerem živi, resnično neuresničljiva v tej eri, toda svojo jutrišnjo utopijo morda uresničim naslednji teden...

...do takrat pa pamet v roke...

KJE SI ŽELIJO ŽIVETI SLOVENCI

2005-11-07T00:57:00.000+01:00

Po raziskavah bivalnih preferenc (l. 2004) so težnje bivanja slovenskih državljanov izrazito ruralistične. Glede območja, kjer bi najraje stanovali, je 27% anketirancev odgovorilo »ob morju, 25% »ob gozdu«, 12% »ob reki ali jezeru«.

Na vprašanje »kje bi najraje živeli«, se je največ ljudi (27%) odločilo za majhno vasico, 17% za manjše mesto. V večjem ali velikem mestu bi živelo le 5% vprašanih!
Na vprašanje »Kako bi stanovali, če bi imeli možnost za to?« je 65% ljudi odgovorilo, da v hiši z vrtom v naselju. 27% pa v hiši na samem. Le 2% je navedlo vrstno hišo, ki predstavlja prostorsko racionalno obliko bivanja. Zanimivo je osebne želje, včasih tudi sanje ljudi primerjati s splošnimi stališči, ki jih imajo posamezniki glede urejanja prostora in urbanističnega razvoja. 70% vprašanih ne podpira razpršene pozidave na samem izven strnjenih naselij. Lahko torej govorimo o velikem razkoraku med »teorijo« in »prakso«. Ko se gre za princip, se torej ljudje zavzemajo za prostorsko racionalne oblike urejanja naselij, ki pa se ne skladajo z uresničevanjem svoje sanjske predstave o bivanju. Torej slovenci naj bivajo prostorsko racionalno, ja si bom pa med tem sezidal svojo sanjsko hišo…Na deklarativni ravni gre za izrazito okoljsko usmerjenost. Več kot 85% vprašanih meni, da mora imeti varovanje narave prednost pred gospodarskimi interesi, ko gre za izrabo prostora. Hkrati se spreminjajo vrednote do kmetijstva, saj rastejo stališča, ki nasprotujejo varovanju kmetijskih zemljišč, če bi s tem zaustavljali gradnjo stanovanjskih objektov. Očitno je to indikator »kroničnega« pomanjkanja zazidljivih parcel, ki predstavlja problem interesentov za (samo)gradnjo.

Tudi z javnomnenjskimi raziskavami se potrdi dejstvo, da so razlogi za selitev iz mesta na podeželje kompleksni. Med različnimi razlogi, pri katerih so za vsakega ocenjevali pomembnost, je največji delež odgovora »zelo pomembno« pripadel »dobil bi lokacijo z lepim razgledom.« Ostali, ki so prej pomembni kot nepomembni, so »lažja dosegljivost lokacije za zidanje«, večja parcela, kot zelo pomemben je razlog za preselitev na podeželje je komunalna opremljenost. Četudi se razlog »lahko bi dobil zemljo za obdelavo« po deležu ljudi, ki ga je navedel kot vsaj »pomembno« uvršča na osmo mesto, je delež tistih, ki se jim zdi to pomembno še vedno malenkost pod 50%.

verkulomastim skozi drevelučnato gozdiskotekoč.

2005-11-04T02:53:00.000+01:00

v petek bom šel na pir, da si prezračim možgance.

braco rotar: pomeni prostora

2005-11-04T02:16:00.000+01:00

Dokaj zanimiva knjiga, čeprav rabiš slovar tujk. Zanima me, kaj točno pomeni beseda transcendirati, in še ene par takih, npr ideologija, ali pa "sinkretična diskurzivna organizacija.

Osnovna teza rotarja, da je urbanizem ideologija, se dobro sklada z mojo diplomsko nalogo, ki išče utopijo. O razmerju med ideologijo in utopijo je pisal Mannheim, in ga nisem najbolje razumel, Prekleti sociologi, kaj je to meni treba.

Arhitekturi in urbanizmu je ideologija potrebna, tako kot je zrak potreben človeku, pravi Gantar.

"Arhitekturna in urbanistična utopija je torej fenomen, v katerem je na nivo principa in v načrt prostora povzdignjena racionalnost obstoječe (meščanske, blagovno kapitalske) družbe, seveda brez njenih nujnih, torej konstitutivnih "negativnih" sestavin. Utopija je eliminiranje dejanskih protislovij, je idealno in zato že ideološko harmoniziranje teh protislovij. zato se ne smemo čuditi, da arhitekti ljubijo utopije." (Gantar v predgovoru)

In še en citat, ki me navdaja z optimizmom, hkrati pa nimam moči, da bi na njem zgradil kakšno "kitico":
"In šele tedaj, ko se bo ta vrsta lepote znova nastanila v naših mestih, bomo spet imeli pravo arhitekturno šolo; ko bo vsaka špecerijska trgovinica iz naših predmestij naravno prilagojena svojemu namenu in s tem lepa."

Ta citat lahko prenesemo na slovensko primestje. Torej slovensko primestje in njegov "urbanistični vzorec" razpršene gradnje bo lep takrat, ko bo njegova osnovna enota - enodružinska hiša - začela izkoriščati vse prednosti in potenciale primestne krajine - s tem bo, kot pravi Ruskin, "naravno prilagojena svojemu namenu, in s tem lepa".

Zdaj je čas, da se lotim glavnega dela diplome: to bo kritična analiza primestja:
- prostorski motivi
- razlog njihovega nastanka
- prostorske potrebe, utemeljene z JM raziskavami in MITOLOGIJO PASTORALIZMA
- ALI OBSTOJEČA STRUKTURA ZADOVOLJUJE VSE POTREBE? SEVEDA NE !

- predlog: prostorska (organizacijska) struktura, ki bi zadovoljevala vse potrebe= UTOPIJA

Ok, ura je pol treh: Moja največja želja trenutno je biti v postelji. Kliče me in tako rad grem vanjo. Ko se vgnezdim v njej, se počutim kot trenutek večnosti.
mazohizem vesolja pa me posrka drugam, v vojno zvezd in avanturo. Prestrašen junak sem, ki si na vse kriplje prizadeva postati blefer. Pokra ne znam igati.
Zublji sanjske monštrance mi mazohistično ližejo sence. Pritajeno buden sem. Počasi se slačiva napuha in nepotrebnih besed in na koncu ugotoviva, da sva si gola všeč. kako rad imam tvoje misli o soncu in še posebej tiste o čarbobnem napoju.

Kje bi pa jaz najraje živel?

2005-10-30T01:55:00.000+02:00

Moja sanjska hiša?
Že v sami besedni zvezi se skriva odgovor sanjskega bivališča. Sanjsko stanovanje?, sanjska garsonjera?, sanjska soba?, ne! Besedo sanjska si lahko lasti samo hiša. Četudi je edina objektivna prednost enodružinske hiše pred stanovanjem v večstanovanjski stavbi možnost neposredne povezave z bivalnim vrtom, je priljubljenost enodružinske hiše iskati drugje.
Hiša predstavlja elementarno (mitološko) bivališče. Simbolizira varnost, DOM, ter neodvisnost. Enodružinska hiša predstavlja izrazito individualistično reševanje stanovanjskega problema. Pri njej si najbolj svoboden, saj na svojem kosu zemlje lahko počneš kar hočeš. Sam svoj gospod. Obenem je sanjska hiša tudi življenjski projekt mnogo slovencev. Besedna zveza 'moja hiša' je večkrat izrečena krvavo resno, saj pomeni "hiša, ki sem jo zgradil' z lastnimi rokami. Lahko jo skoraj enačimo z besedno zvezo 'moj otrok'. Ob tem lahko malce ironično in s kančkom škodoželjnosti pripomnim, da možgani večkrat niso bili zraven!! Torej zidanje hiše kot emocionalno in ideološko dejanje, ne zgolj racionalno.

Unwin v svojem delu "Nothing gained by overcrowding" dokazuje, da manjša gostota ne pomeni neracionalnejše gradnje. Winy Maas približno 70 let kasneje predstavi "urbanisation light" kot bolj fleksibilno, ekološko kompatibilnejšo obliko "naselitvene krajine" z manjšimi finančnimi zahtevami, ki lahko nadomestila monumentalno urbano arhitekturo. Nižja gostota poselitve bi zahtevla tudi manj "intenzivno" infrastrukturo. Tako bi z enakim "urbanističnim proračunom" dosegli sicer nižjo gostoto poselitve, vendar bolj "sonaravno" (sustainable) izrabo parcel. Hiša z vrtom se s tem spremeni v hišo v vrtu. O luknjah v tašnem razmišljanju bi lahko dolgo razpravljali, vendar vseeno ne gre prezreti tega (utopičnega) koncepta, ki je bistvo moje diplome.

To me napeljuje na zanimivo sintezo: splošno sprejeto planersko dejstvo je, da je enodružinska hiša (z vrtom) najbolj prostorsko potratna oblika bivanja. Kaj pa če še znižamo gostoto enodružinskih hiš, in iz njih naredimo "samovzdržujoče se enote", ki imajo bistveno manjše zahteve po infrstrukturi, ker jih zadvoljujejo same (npr lastna oskrba z energijo, lastna obdelava odpadkov in komunalnih odpadkov, brezžična omrežja...). Morda je tako 'hiša v vrtu' ( v vrtu je vsa omenjena lastna infrastruktura) bolj racionalna (sustinable) kot hiša z vrtom, ki se 'parazitsko priklaplja na vsa mogoča omrežja...Hiša v vrtu na ta način bi torej lahko bila s planerskega vidika bolj primerna kot hiša z vrtom. Morda bi veljalo torej obstoječi vzorec hiše z vrtom preusmeriti v dve obliki: 1. bolj zgoščene oblike - npr atrijska, vrstna; 2. bolj razredčene oblike - "hiša v vrtu".

Enodružinska hiša kot ideologija.
Enodružinska hiša kot realnost.
Enodružinska hiša kot utopija.

Iz moje sanjske hiše je čudovit razgled.
Na terasi moje sanjske hiše zjutraj pijem kavo.
Moja sanjska hiša je na robu gozda, v bistvu je vrt moje sanjke hiše gozd.
V moji sanjski hiši biva z mano moja sanjska ženska.

jao, kako mislim, da bom kaj naredil, če pa skoz neki razmišljam (bluzim). Zaključek: če hočeš kaj narediti, ne razmišljaj, temveč naredi. To velja tudi za diplomo, ki je paradoksalno, produkt razmišljanja. Torej, če hočeš diplomirati, ne smeš preveč razmišljati...

definicije

2005-10-28T04:14:00.000+02:00

Velika mesta poznajo v svoji neposredni okolici tudi obmestna naselja (tudi primestna naselja, predmestja, suburbije), ki so z njimi funkcionalno tesno povezana. V večjih oddaljenostih od velikih mest srečujemo t.i. satelitska mesta.

Gravitacijsko območje mesta je tisto območje, ki teži pretežno ali izključno k določenemu urbanemu središču, in to zaradi ene ali več funkcij, ki jih ta center zanj opravlja. Mestna regija je torej tisti enotni prostorski organizem, ki povezuje mesto z njegovim vplivnim območjem. Ožji prostor okoli mest tvori obmestje, to je tisto območje okoli mesta, kjer le-to prehaja v ruralno okolico. Je tesno povezano z mestom in predstavlja njegovo ožje vplivno območje. V obmestje ali primestno cono vključujemo prostor, katerega prebivalstvo je v pretežni meri zaposleno v mestu ali uporablja njegove urbane usluge; nadalje je to prostor, ki služi za šport, vsakodnevno rekreacijo in počitek mestnega prebivalstva; je tudi zeleni pas okoli mesta, prostor za vrtičkarstvo, prostor za razne mestne komunalne dejavnosti in javne službe, kot so pokopališča, vrtnarije, toplarne, skladišča naftnih derivatov itd.

Urbanistični terminološki slovar, Iva Železnikar, Urbanistični inštitut, Ljubljana, 1975

Mesto , po eni izmed definicij, del ruralno – urbanega kontinuuma, kjer se urbane značilnosti najmočneje izražajo

Suburbanizacija: proces razseljevanja mestnega prebivalstva iz mest na podeželje ( v obmestje) (urb.)
Gibanje prebivalstva in služb iz velikih mestnih središč na območja, ki obdajajo ta središča, kar ima za posledico, da so mesta obdana s predmestji, ki segajo preko mestnih mej; suburbanizacija je odraz procesa dekoncentracije in decentralizacije in je privedla do nastanka majhnih neodvisnih političnih enot v obsežnih metropolitanskih območjih (soc.)

Rurbanizacija: izginjanje urbanega in ruralnega načina življenja zaradi širjenja urbanega prebivalstva v ruralna območja, kjer nastajajo velika mešana ruralno-urbana območja, ki niso niti povsem ruralna niti povsem urbana.

Urbano – ruralni kontinuum: zaradi prepletanja urbanih površin na podeželju (ki je močno v gospodarsko razvitejših deželah) nastalo območje, ki zajema tudi naselja mešanega tipa (ruralno-urbana)

Urbano – ruralno obrobje: območje okoli mesta, kjer se izraba zemljišča intenzivno spreminja, kar zahteva usmerjanje in kontrolo

Obmestje: območje neposredno okrog mest, ki prehaja v čisto ruralno okolico, a je najtesneje povezano z mestom in je najožje vplivno območje mesta

Predmestje: del mesta, ki leži izven mestnega jedra ( večkrat novi mestni deli)

PRIMESTNA KRAJINA - ali obstaja? Ali naj obstaja?

Najprej se je potrebno zavedati, da izraz primestna krajina označuje nepozidan prostor, ki je v procesu razvoja od kulturne krajine v mestno krajino. Če generaliziramo, gre za razvoj od kmetijskih zemljišč, ki prevladujejo v vaški (kulturni krajini) do parkovnih površin, ki prevladujejo v mestni krajini.

Kako se strukturno loči od 'mestne krajine' in 'vaške krajine'?

Kot ugotavlja Gazvoda (str 58), na splošno vse vrste krajin tvorijo različne kombinacije fizičnih elementov, ali kot jim lahko tudi rečemo krajinskih prvin.Te so: reliefne, vodne, rastlinske.

Za »ustvarjanje« primestne krajine iz kulturne krajine, (če seveda naloga dovolj dobro utemeljuje nujnost njenega obstoja) je potrebno:

analizirati strukturo kulturne krajine
identificirati krajinske prvine in vzorce, ki se lahko obdržijo skozi proces urbanizacije, bodisi zaradi njihove relativne stalnosti (npr. gozd, vzpetina), ali zaradi družbeno ekonomskih pogojev, ki jih prinese urbanizacija – večje povpraševanje po vizualno privlačni in s tem strukturno pestrejši krajini

Analogno klasifikaciji mestne krajine, kot jo predlaga Gazvoda (59), bi lahko tudi primestno krajino delili na naravno primestno krajino, kulturno primestno krajino in oblikovano primestno krajino, vendar menim, da ta delitev za potrebe te diplomske naloge ni potrebna. Naravna ali kulturna krajina se generalizirano gledano 'obnašata' dokaj podobno, bodisi da sta locirani v mestu ali v primestnem prostoru. Ključna razlika, ki jo vidim med oblikovano krajino mesta in primestja, je v tem, da v primestju obstaja večinoma zasebna oblikovana krajina – zasebni vrt, medtem ko oblikovane krajine v smislu parka ni ali pa je zelo omejena. In v tem tiči tudi eden od problemov nekakovostne prostorske strukture primestnih naselij. Če gledamo skozi prizmo okoljskega determinizma pa leži tu tudi problem družbene odtujenosti predmestnih prebivalcev. Seveda se lahko takoj vprašamo, ali si bližine sploh želijo?

Pri ustvarjanju primestne krajine gre lahko tudi »zgolj« za premik vrednot, ko nekdaj kulturni krajini (pridelovalni), zaradi spremenjenega sistema vrednot dajmo podobne atribute, kot jih dajemo oblikovani krajini – lepota, uporabnost za rekreacijo. Tu smo že identificirali enega od možnih 'nastankov' primestne krajine, ki ni nič drugega kot večnamenska kulturna krajina.

Strukturna razlika med oblikovano mestno in oblikovano primestno krajino je morda zelo majhna. Obe lahko npr. zavzameta podobo pastoralne krajine. Večja je razlika v njihovem obsegu in možnostih vzdrževanja. V mestu bi travo kosili, v predmestju, pa bi se pasle ovce.) Medtem ko mesto načeloma zaradi večje gostote ljudi akumulira večje količine sredstev za vzdrževanje parkov v proračunu, se v primestju (primestnih občinah!) zaradi relativno nizke gostote ljudi teh sredstev ne akumulira dovolj. Kakšen naj bi bil pristop k reševanju tega problema?

Menim, da ima primestje kot prostor med mestom in vasjo možnost iskanja oblike vzdrževanja odprtega prostora s 'hibridnimi' načini, ki niso ne strogo mestni (komunalni) in ne strogo vaški ( individualno obdelovanje zemlje). Pri iskanju možnih načinov reševanja tega problema bi se osredotočil na heterogenost življenjskih stilov, ki se lahko uresničujejo na predmestju in v njih iskal nove možnosti. Tu bi poseben poudarek namenil polkmečkemu prebivalstvu, ki bi lahko tudi tu našlo novo nišo za izboljšanje svojega ekonomsko-socialnega stanja.

Moja hipoteza je, da je potrebno uvesti vmesne tipe krajine, ki bi ustrezali specifičnim značilnostim primestnega prostora – t.i. primestna krajina ne bi bila park, saj je preobsežna za intenzivno vzdrževanje, ni kulturna krajina, saj mora biti dostopna ljudem in strukturno pestra za vizualno doživljanje. In ni zasebni vrt, saj mora zadovoljevati potrebe skupnosti in ne zgolj posameznika. Primestna krajina je kreativno polje iskanje novih vzorcev rabe prostora in iz njih izhajajočih prostorskih vzorcev. Primestna krajina je predvsem družbeno pogojen pojav, saj sama 'prehodnost' prostora v smislu razvojnega stadija na poti proti 'postati mesto' to njej implicira. Primestna krajina nastaja in se vzdržuje od primera do primera. Zato se torej zdi najbolj logično oblikovati primestno krajino glede na njene direktne uporabnike, jo torej vezati na stanovanjsko naselje ali sosedstvo.

V večini primerov bi bil nastanek primestne krajine pogojen s 'prekvalifikacijo' izginjajočih tradicionalnih vzorcev kulturne krajine na mestih urbanizacije primestnih vasi. Zanje bi bilo potrebno predvsem najti novo rabo (ali uporabnike). Na 'praznih območjih' pa bi bilo potrebno primestno krajino vzpostaviti na novo.

uvod, prvič

2005-10-25T02:14:00.000+02:00

1 UVOD

V Sloveniji so procesi preobrazbe obmestnega podeželja v preteklih nekaj desetletjih dokaj očitni. Najbolj se kažejo v spremenjeni in spreminjajoči se podobi naselij in obdajajoče krajine. Največji vpliv na spremenjeno podobo naselij ima večinoma neorganizirana gradnja enodružinskih hiš, ki se »živahno« odvija od 60. let naprej. Pravimo ji razpršena, tudi stihijska gradnja. V večini primerov ima prostorska stroka do razpršene gradnje negativen odnos, saj se zaradi neorganiziranosti dogaja neracionalno, celo prostorsko potratno. Nekdaj strnjena vaška naselja se prosto širijo brez upoštevanja tradicionalnega prostorskega vzorca, hkrati pa ne ustvarjajo novega prepoznavnega prostorskega reda.

Preobrazbo (primestnega) podeželja je omogočila večja prostorska mobilnost, ki je v največji meri posledica množične uporabe osebnega avtomobila. Z razvojem infrastrukture in še posebej informacijske tehnologije postajajo nekdaj obrobni prostori dobro povezani ne zgolj z bližnjim mestom, temveč s celotnim svetom. Podeželje, še posebej tisto, ki je dobro povezano z mestom, ni več le prostor kmetovanja. Celo nasprotno, delež prebivalstva, ki živi izven mesta, a se ne ukvarja s kmetijstvom, je mnogo večji od kmečkega. Dejstva kažejo, da 50% prebivalstva živi izven mesta, obenem pa se s kmetijstvom preživlja le še 6% populacije. S tem prihajajo v ospredje druge funkcije podeželja, med njimi je zelo pomemben potencial za privlačno bivalno okolje.

Gre za tako imenovani proces rurbanizacije, urbanega in ruralnega načina življenja zaradi širjenja urbanega prebivalstva v ruralna območja, kjer nastajajo velika mešana ruralno-urbana območja, ki niso niti povsem ruralna niti povsem urbana. S tem prostorska definicija mesta in njemu komplementarne vasi izgublja svoj pomen. Vse bolj prihaja v ospredje definicija mesta kot družbenega pojava, ki se nenazadnje lahko uresničuje v navidez ruralnem okolju. »Mesto ni več zgolj fizično-geografski fenomen s kompaktno in v sebi zaključeno strukturo. V dobi, za katero so značilna blaginja ali celo potrošništvo, želja za čistim okoljem, mobilnost in svobodna izbira socialnih stikov, se teritorialni okvir mesta širi in se komaj zaznavno staplja s pokrajino, ki ga obdaja.«
»Mesto kot fizična pojavnost izginja in postaja kompleks medosebnih človeških odnosov na določenem fizičnem prostoru, ki ga opredeljujejo socialni, ekonomski, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji.«

Pojava, ki povzročata takšno izrazito spremembo izvenmestnih naselij, potekata navidez neodvisno med seboj. Prvi, (samo)gradnja na obrobju (seveda enodružinske hiše) je posebej v preteklosti predstavljala najcenejšo možnost reševanja stanovanjskega problema. Vedno bolj pomembno pri gradnji hiše na obrobju postaja idilično podeželsko okolje, ki predstavlja »ozadje« uresničevanja predstave o idealnem bivališču, iskanje »sodobne Arkadije«(Marušič, 1995).

Drug proces, ki se ravno tako dogaja na podeželju, so spremembe kulturne krajine. Kmetijstvo, ki želi konkurirati na evropskem in svetovnem trgu, mora imeti čim nižjo ceno proizvodnje. Proizvodnjo racionalizira z boljšo mehanizacijo in specializacijo. Prostorski učinki procesa se kažejo v večanju obdelovalnih parcel, ki jih lahko obdelujejo večji in težji stroji, ter opuščanje kmetijske obdelave strmih, slabo rodovitnih in majhnih parcel, ker so stroški obdelave previsoki in donosi premajhni. Če poenostavimo, ponekod »Arkadijo« prerašča gozd, ali pa se spreminja v nedostopno pridelovalno krajino.

Medtem ko sta podeželje in kulturna krajina podvržena velikim strukturnim spremembam, je arhetipska predstava o podeželju, ki je lastna večini Slovencev, vezana na podobo tradicionalne vasi. Gre za izrazito idilične predstave o prostoru, kjer imamo svoje korenine, ki za nas predstavlja ravnovesje med človekom in naravo. Ljudje na vasi naj bi živeli v pristnih medsebojnih odnosih.

Ob analizi slovenskega primestnega podeželja pridemo do paradoksalne ugotovitve, da »sodobna Arkadija« s svojim prostorskim razvojem negira enega ključnih razlogov, zakaj se ljudje sploh naselijo na podeželju – bližina 'narave', lep razgled, zeleno okolje. Ljudje, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, nimajo neposrednega, eksistenčno vezanega odnosa do krajine. Menim, da je to eden od glavnih razlogov, zakaj nova zazidava na podeželju ne izkorišča potencialov obdajajoče krajine.

Glavno izhodišče diplomske naloge je (utemeljeno z javnomnenjskimi raziskavami), da ima veliko ljudi željo po bivanju v zelenem okolju. Skozi zgodovino obstaja veliko prostorskih struktur, ki to težnjo dokazujejo, z razvojem množičnih transportnih sredstev, pa je ta želja postala uresničljiva širšemu krogu ljudi.

Primestna krajina stanovanjskega sosedstva ponuja možnost uresničevanja »individualnega ideala« v »kolektivni utopiji«.

povzetek za začetek

2005-10-20T22:09:00.000+02:00

Ta blog je v bistvu pisanje diplome. Upam, da bom s tem, ko bom s širnim svetom tam zunaj delil smeh in solze, jok in znoj in škripanje z zobmi in ječanje tipkovnice pod udarci mojih prstov, dobil večjo motivacijo za pisanje. Ne pričakujem , da bo v resnici kdo to bral, ampak vseeno je zanimiva stvar, da je nekaj tvojega tam zunaj.

Študiram krajinsko arhitekturo, kar pomeni, da o veliko stvareh malo vem in imam rad risbice.

za začetek povzetek diplome, napisan pred par meseci, ki naj bi povedal, o čem se bo šlo.

PRIMESTNA KRAJINA KOT URESNIČEVANJE BIVANJSKIH UTOPIJ

Naloga utemeljuje pojav suburbanizacije kot prostorsko udejanjanje želje po bivanju v idealnem bivališču. Razvršča in kakovostno opredeljuje zgodovinske in sodobne primestne strukture. Glavni kriterij razvrščanja je uresničevanje bivanjskega ideala, ki se udejanja z bivanjem v pastoralni krajini kot prispodobi narave. Ob primerjavi tipičnega slovenskega primestja s kakovostnimi načrtovanimi primeri, ugotavlja, da slovensko primestje zaradi okoliščin, v katerih nastaja, ne izkorišča velikega krajinskega potenciala prostora, v katerem nastaja. To v ožjem merilu privede do slabše kakovosti bivanja, v širšem merilu pa do nekakovostnega prostorskega vzorca. Naloga predstavi koncept vrtnega mesta in njegovo uporabnost kot osnova za razvoj specifičnih prostorskih vzorcev bivanja v slovenskem primestju. Z ustreznim oblikovanjem primestne krajine se vzpostavi kakovosten rob med primestnim stavbnim tkivom in kulturno krajino, oblikuje se poljavne površine posameznih stanovanjskih sosedstev in strukturno pestro javno rekreacijsko omrežje. Oblikovanje primestne krajine je povezano z določenim vložkom energije, ki bi ga morali zagotavljati prebivalci primestnih naselij. To je povezano s spremembami vrednot, ki naj bi jih prinesel 'postmoderni vrednotni premik'. Naloga je utopična do te mere, da predpostavlja, da se takšen vrednotni premik že dogaja in so stanovanjska sosedstva enodružinskih hiš, ki bi poleg individualnih vrtov vključevali tudi poljavno – skupno krajino sosedstva, uresničljiva. Primestna krajina stanovanjskega sosedstva ponuja možnost uresničevanja »individualnega ideala« v »kolektivni utopiji«.

zajebano, a? diplomo moram dokončati še letos.